Bio prosena moka

Proso je pražito, saj ga v divji obliki poznajo po vseh naseljenih kontinentih. V Evropi so proso poznali že Kelti, nato pa so ga Slovani častili kot simbol rodnosti. Tudi Slovenci smo hvaležni, da nam je narava podarila to staro žito, saj je prosena kaša naše kmete dobro hranila vse od srednjega veka naprej. Z moderno, industrijsko pridelano prehrano je proso, nekoč označeno kot hrana revežev, prešlo pod oznako hrane iz preteklosti.V bio mlinu Stražar ponovno obujamo tradicijo in pridelujemo bio proso.

Proseno seme bi po hranilnosti lahko primerjali z rižem. Vsebuje dobrih 10 %, med minerali pa prevladujejo fosfor, kalij in magnezij. Zaradi topne silicijeve kisline velja proso kot najboljša domača pomoč za bolj zdrave nohte, kožo in lase.

Nasveti naših babic: Obrok iz prosa enkrat na teden poskrbi za redno razstrupljanje telesa, saj odvaja vodo in preprečuje razvoj gnilobnih bakterij. Proso je tudi edino žito, ki v želodcu deluje alkalno, zato je primernejše za posamezniki z občutljivim želodcem. Lepotice pa že od nekdaj vedo, da za kožo na obrazu in dekolteju dobro poskrbi maska iz neuluščenega prosa (le-to ima največ silicija), prosene kaše ali prosene moke.

Namig za postrežbo bio prosa: Odlično je kot priloga tako zelenjavnim kot tudi mesnim jedem. Tradicionalno so slovenski kmetje poznali prosenjak, nevzhajan in drobljiv kruh iz same prosene moke. Še boljši je kruh iz pšenične ali pirine moke, ki se mu doda četrtina ali petina bio prosene moke. Bio prosena moka je primerna tudi za zgoščevanje omak. Dobro jo je najprej popariti kot koruzno in ajdovo moko.

Iz nadzorovane ekološke pridelave.